Čiščenje odpadnih voda

Analiza odpadne vode in iztoka
Čiščenje odplak je postopek, ki odstrani večino onesnaževalcev iz odpadne vode ali kanalizacije in proizvede tako tekoči iztok, primeren za odlaganje v naravno okolje, kot blato. Da bi bil učinkovit, ga je treba do čistilne naprave prepeljati po ustreznih ceveh in infrastrukturi, sam postopek pa mora biti predmet predpisov in nadzora. Druge odpadne vode pogosto zahtevajo drugačne in včasih specializirane metode čiščenja. Na najpreprostejši ravni čiščenje odplak in večine odpadnih voda poteka z ločevanjem trdnih snovi od tekočin, običajno z usedanjem. S postopnim pretvarjanjem raztopljenega materiala v trdno snov, običajno biološko flokulo, in njegovim usedanjem se ustvari iztok vse večje čistosti.
Opis
Odplake so tekoči odpadki iz stranišč, kopalnic, tušev, kuhinj itd., ki se odvajajo v kanalizacijo. Na mnogih območjih odplake vključujejo tudi nekaj tekočih odpadkov iz industrije in trgovine. V mnogih državah se odpadki iz stranišč imenujejo umazani odpadki, odpadki iz predmetov, kot so umivalniki, kopalnice in kuhinje, se imenujejo umazana voda, industrijski in komercialni odpadki pa se imenujejo komercialni odpadki. Delitev gospodinjskih odtokov na sivo in črno vodo postaja v razvitem svetu vse bolj pogosta, pri čemer je siva voda dovoljena za zalivanje rastlin ali recikliranje za splakovanje stranišč. Veliko odplak vključuje tudi nekaj površinske vode s streh ali trdih površin. Komunalne odpadne vode torej vključujejo stanovanjske, komercialne in industrijske izpuste tekočih odpadkov, lahko pa vključujejo tudi odtok meteorne vode.

Na splošno preizkušeni parametri:

• BPK (biokemična potreba po kisiku)

KPK (kemijska potreba po kisiku)

MLSS (mešane tekočine, suspendirane trdne snovi)

Olje in mast

pH

Prevodnost

Skupne raztopljene trdne snovi

BPK (biokemična potreba po kisiku):
Biokemijska potreba po kisiku ali BPK je količina raztopljenega kisika, ki jo aerobni biološki organizmi v vodnem telesu potrebujejo za razgradnjo organske snovi, prisotne v danem vzorcu vode pri določeni temperaturi v določenem časovnem obdobju. Izraz se nanaša tudi na kemijski postopek za določanje te količine. To ni natančen kvantitativni test, čeprav se pogosto uporablja kot pokazatelj organske kakovosti vode. BPK se lahko uporablja kot merilo učinkovitosti čistilnih naprav. V večini držav je naveden kot konvencionalno onesnaževalo.
KPK (kemijska potreba po kisiku):
V okoljski kemiji se test kemijske potrebe po kisiku (KPK) pogosto uporablja za posredno merjenje količine organskih spojin v vodi. Večina uporab KPK določa količino organskih onesnaževal, ki jih najdemo v površinski vodi (npr. jezerih in rekah) ali odpadni vodi, zaradi česar je KPK uporabno merilo kakovosti vode. Številne vlade uvajajo stroge predpise glede največje dovoljene kemijske potrebe po kisiku v odpadni vodi, preden se lahko vrne v okolje.

48

cr.watertreatment


Čas objave: 15. marec 2023